Z drožmi
Nekdo gleda skozi okno
v prsi jutra,
kjer čas gravira sledove.
Lažje jih ujame,
ko najde pravo paleto —
z nje že slika,
detajle v rdečem
mehča v višnjevo, sočno.
To noč, počasi —
brez moke in kvasa,
z drožmi, prsti in zemljo
vzhajajo rodna nedra
na dojilji, polni mleka.
Na pragu deviških oči
zadiši po svežih žemljah.
Včeraj mi je ta pesem ušla prehitro v objavo, zato sem jo danes imel v karanteni pod neobjavljeno. Zdaj sem jo "spilil" in ponovno objavil.
Izločil sem še predzadnjo kitico, ker preveč razlaga.
Noč in ti —
nebeško zaželen napev
v spominu.
Pesem odlično nagovarja s tisto napolnjeno pristnostjo, ki jo vedno močneje pogrešamo v plitvinah sterilnega življenja in poeziji. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan, urednik, veseli me tvoj poglobljen komentar, hvala za čestitke.
Lep pozdrav, Caki
Komentiranje je zaprto!
