Ujetništvo
kliče svobodo,
kakor pljuča samoumevno
potrebujejo zrak

za zdrav dih
ugrabljanja lastnega duha,
za zajetje danega dneva,

za prav poti
v dozirani družbi,
pokazani smelosti s kimanjem,
niti ni vprašanje z glasom
samo odhod dlje v prostoru,
ki ga zajemajo diktati
in so brez pravice lastne volje.

Veš,
ugrabitelja ki jemlje
dan na poti
ne bi več spraševala,
na pragu tretjega
smo še vedno blizu Majev
in za lastno srečo
žrtvovana moja.

Iz vrste izstopam,
kot ponavadi,
cesta je prosta.

Kar govori glas,
ko v njem ni pravice,
nima smisla.

Grem.
Brez vprašanj.

IŽ-lev