Rožnati copatki iščejo medvedka
za ples pod cvetočim grmom.
Krznene šape iščejo objeme,
ki jih otrok igračam deli.

V objemu podarjene igrače
prestrašeno malo bitje zaspi.
Zunaj pa divjajo viharji,
podivjani zmaji iz črnih sanj
želijo si novih pokrajin,
da novim otrokom pokvarijo dan.

Postali smo svet podivjanih ljudi.

Vrednost uničevanja je postala vrlina,
nekaj nasilnežev drži svet na robu prepada.
Njih rožnati copatek prav nič ne skrbi,
ne zanima jih puhast medvedek v objemu otrok.

Nekje globoko v srcu upam in vem,
da bo moj otrok to norijo preživel.
Če nimaš otrok, potem te nič ne skrbi,
si kot stroj, ki ga le olje na sklepih skrbi.

Tomaž Jevšenak