Pot v nebo
Ko udari mojster v sredino gonga,
naénkrat zazvenijo vsi mogočni toni,
kaos se po čudežu postavi v sozvočje.
Od nékdaj je tako bilo – in vedno bo.
Človek danes kalkulira, meri,
analizira, integrira, ekstrapolira,
muči ga hitrost svetlobe zagonetne,
muči ga vprašanje entite časa ...
Veliko je ugank že razvozlanih,
kako osvoboditi se privlaka Zemlje.
A nizanje novosti, hipotez je vse prehitro,
in v naglici, pozor(!), je vedno kanček zla.
No, zabetonirani v fizikalno iluzijo se ponašamo kao da smo razviti oh in sploh.
Pustimo stat, 3 agregatna stanja, ki jih poznamo so le del materije, ki ima
še 4 ravni. Da obstajajo nam planetarni sosedi s svojimi pojavljanji in
manifestacijami sporočajo naj rahitično duhovno nogo ozdravimo,
kajti šepanja nas onemogočajo. Sicer se hvalimo, toda
razmere, ki jih kreiramo nam spodnašajo tla...
"Pot v nebo" je zaenkrat le pobožna
želja...
.jpg "Nada")
Hvala za razmislek, Svit! Veliko je neznanega in vse preveč se nekaj hiti, čeprav je tukaj - okoli nas in v nas - tako veliko neznank in neodkritega, kajne.
Komentiranje je zaprto!