Ko se vame priplazi
mehak dotik in tisoč cvetov,
vzbrstim, kot bresti v tisoč in eni noči
v odsevu oblakov se kopljejo angelske roke
in na krilih labodov poletijo k tebi morske sirene …
da te zbudijo,
nežno kot božji dih
sedejo na tvoje oči,
da te pomirijo
v tej veri ...
zavem se,
nekaj božjega je leglo v moj hram.
Silva Langenfus