
LJUBLJANA
Ko izgovorim Ljubljana
me srce zaboli
zazrem se v večerno sonce
in po Trgu iščem kje si ti
S solzami v očeh začutim
topel nasmeh tvoj
ki pod zvezdami žari
dokler jutro ne ugasne
a jaz sprašujem kje si ti
Se noč prelepa prebudi v Ljubljani
in v jutru zlatem iščem tvoj obraz
počasi stopim na most Ljubljanice
kjer voda nežno šepeta
da bom za vedno tvoja JAZ
Ko me popelješ čez Šuštarski most
začutim tvojo roko na moji
tedaj Ljubljanica zašepeta
da vroči bodo poljubi tvoji
Komentiranje je zaprto!