Kristus
Ko si prosil očeta,
naj gre tisti kelih mimo tebe,
si v polmraku za svojimi vekami
spregledal moj krvav rokopis.
Ko so te pribili na križ,
si pozabil na brezskrbne ptice,
ki so odločile gnezditi nekje tam,
vzhodno od raja in severno od Gangesa.
Ko pa si vstal od mrtvih,
se ti ni več zdelo vredno,
da bi se dal vedno znova
poniževati na enak način.
Glej, mene križajo vsak dan,
pa v tem ne vidim nič posebnega.
Spogledujem se s krvavimi pticami,
listam po pozabljenih rokopisih
in niti na misel mi ne pride,
da s tem plačujem za grehe drugih.
Le svoje plačujem, Kristus,
le svoje!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 07. 12. 2009 ob 13:03
- Prebrano 1012 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 490
- Število ocen: 10
