kaj bi grad brez ječe

kdo bi šepetal stenam v hodnikih

in ječal v drobovju zidov

kot dih ujet med rebri

 

kaj bi senca brez telesa

kdo bi se ljubil z njo v kotu noči

kdo bi bil kamen njenih ust

molk brez odmeva

 

riba

     ki plava

             skozi kamen

 

usta polna prsti

zrcalo ki pozabi odsev

 

kaj bi vesolje brez teme

kdo bi razgalil ramena njegove večnosti

da bi se končno sesedlo

nazaj vase

in napolnilo telo s praznino

 

kaj bi pesem brez mene

kdo bi drhtel

v pričakovanju

ko ji slačim besede

in jo golo prepustim

 

 

                                  pohoti papirja

 

res

kaj bi kamen brez tvojih ust

Legy