
Prišel v dolino je ledeni mraz
veter je zapihal v veje
ko zagledala sem najegov obraz
in videla da se mi smeje
To je moj prijatelj drag
ki sem pred leti ga zgubila
ljubkoval me je in božal
a jaz sem ga brezbrižno zapustila
Potem sem jokala za njim
prosila ga za eno sem besedo
ostal trden je kot skala
ni maral me in ne pogledal
Srce zapisalo njegove je besede
zapisalo je vsak njegov dotik
roke njegove
in poglede
Takrat so me pobožale
zatrepetala sem kot žito sredi polja
me kakor radost zalila vroča voda je
sredi ledenega in mrzlega obzorja
Še zdaj pogled njegov me žge
in kaplje biserne pritečejo
skrite čez obraz
kjer solze tiho tečejo
Ne bom pozabila nikoli
te nežne pesmi njegove
ki srce je grela moje
ob zori ko se novi dan začne
Komentiranje je zaprto!