Preko mojega trupla
gre vztrajna slaba volja
dobrota je za sirote
depresija mi senči sončne žarke
koliko nadarjenih trupel bo zgnilo
koliko nadarjenih mrtvo živi 
koliko poslušnih bo naprej morilo
z birokracijo, vojno ali s pasivnostjo
čas se mi z zrnci izgublja v globel
ko ne bi zamudil vsakega vagona priložnosti
bi lahko že obkrožil svet
in ne bi zamudil nešteto svitov in zarij
kapljice dežja mi zdrsijo po koži
in ko se predramim
vidim da stojiš ob meni s pisanim dežnikom

Maks Jamski