Na novo nastajam pod konico
ostrine
tvojih potez, pobeglih prenasičenosti
strastnega vnetja - pritajen preporod
v močnem dotiku razbolelih užitkov.
V približkih besednosti te izpišem,
edina jasnost si, ki se je dotikam,
vdeta v gmoto pobezljanih misli.
Iz moje krvi je grafit tvoje risbe.
Tvoje srce si jemljem za tintnik.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ana Marija Garafol
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!