Res predolgo si odlašal,
še: Kako si? nisi vprašal.
Vse do zdaj sem te čakala;
zdaj sem upe pokopala.

Danes sem se odločila,
niti slik ne bom hranila.
In sem vrgla jih v smeti,
tiste slike, kjer si ti.

Bolečina me razjeda,
a prišel je ta, seveda!
Nisi drugega kot kič,
kar si rekel, vse je nič!

Katarina Ambrož