
ravnodušno vznikajo
skrbi
na poligonih
izseljenih življenj
kjer mi nismo
drugi
in so vsi drugi
tretji
v očarljivo preziranje
zori vseh vsakdanjost -
v zraku primitivnosti,
ki ga dihaš
z vsemi prvimi:
razočaranimi,
bolnimi,
nahajpanimi,
zapitimi
v odsotnost
pobegneva
s črvino dneva
z zemljino noči
se naivno
spet zadaneva
s svetim opravilom
zaslonka nato
nepričakovano zaskoči –
v vladavino molka
z izobiljem
interpretacij
Kot ciklus življenja ... enako:
... zaslonka nato
nepričakovano zaskoči –
Plima, ki se neopazno razliva.
Predlagam pa brisanje dveh nedoločnih količinskih pridevnikov: vsi, vseh, vsemi, ker prinašajo le preobremenitev.
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!