Razdvojena si
Noč je tiha
V sanjah jutra
Dokler ne zasveti ona
Pojoča luna kodra na valovih
Dolge pramene svojih svetlih las
V zrcalu vode samoljubno se ogleda
Ko njena polnost v dvojnosti odzvanja
Čustev zatrtih kopreno iz satena si odstira
Iz temnih globin zareže v zrak njen drugi jaz
Ostrina žgočih misli se v besedah vetra je kalila
Nebrzdane so se pomirile v hitrem letu netopirja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Elina
- 06. 12. 2009 ob 10:58
- Prebrano 933 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 268
