Nekoč ti podarim
utrip – ki v meni melje
ostanke preživelega mesa.
Takrat bo vidno polje črna pika
in vdih bo brez izdiha.
Vroče kaplje izcedijo svojo
bol iz mrzlih udov.
Na beli blazini črni lasje.
Na črnem telesu bele sledi.
Po pomladi zadiši.
Ko razkroji se cvetje …
takrat ti pridem naproti ,
z zadnjim utripom v ustih.

Silva Langenfus