Nekje navzgor

Od nog ki me 

Premikajo

Imam srce

V naivnosti

Bi skočilo

Pred toplim nežnim

Dotikom

Koder imela bi

Samo en dan srca

Potem bi odšlo

Nekam drugam

Žalost je tista

Ki bi mi potem jemala

Da bi plačala davek

Na srečo

Na naivnost

Žita so postavna

Nežno gladijo

Drug drugega

Ko zapiha veter

 plešejo v dotikih

Da so še mehkejša

Ko pojenja plapolanje

Ni nič bogatejše od rojstva

Ljubezen je le instant kafe

Ki ga zmešaš in pogoltneš

Potem izgine

Čas odnese

Z upom mi srce

IŽ-lev