Ostanki zapuščenosti

govorijo podobe.

O koreninah

v zidovih brez ometa.

V spominkih

trte in kleti.

Fotooko stika

za gobami

med cvetočim vresjem.

Plast za plastjo

se prepleta s pesmimi.

Haloška banda.

V jezikih brez besed

destilat

z globokim dotikom

razrahljane bližine.

Ne trga gat,

ne trga loka,

ki ga ni.

Ko nekaj ostane

kot breme,

kot senca

v otroških očeh -

v sanjah pa raste

drevo

vsako noč,

kot portret zapuščenosti,

kaos v miru.

mir v kaosu.

Haloška vzedba

in sveti konfeti

nostalgije.

fionapanmor