Lakota kot vsakdanjik
Lakota kot vsakdanjik
Kot črni papir je zavita omama
že skoraj pozabljena dobra je hrana,
zdaj ni jedača in ni več krompir
zdaj imenuje se vse to prezir.
Kot tujci lebdimo v svojih kotanjah
in tiho ihtimo ob slednjih lobanjah,
ob bližnjem potoku ni več oštarije
tam zdaj je polno fast food klumparije.
Zdaj na štantih nič več zelenjave,
tam se cedijo le mesne vonjave,
ves svet je omamil ta nori polet
saj vsi si želijo za šnicl umret.
Naj tankajo strupe v svoje želodce
naj jih napenja od zore do zore,
morda pa postala zima bo mila
in svet bo uvidel ta mesna krmila.
Morda se zavedeli bodo te zmote
a takrat bodo že 150 kilske grozote,
morda in verjetno takrat jim bo žav
saj vedeli bodo da to sem mel prav.
Robert Špilak
Kot črni papir je zavita omama
že skoraj pozabljena dobra je hrana,
zdaj ni jedača in ni več krompir
zdaj imenuje se vse to prezir.
Kot tujci lebdimo v svojih kotanjah
in tiho ihtimo ob slednjih lobanjah,
ob bližnjem potoku ni več oštarije
tam zdaj je polno fast food klumparije.
Zdaj na štantih nič več zelenjave,
tam se cedijo le mesne vonjave,
ves svet je omamil ta nori polet
saj vsi si želijo za šnicl umret.
Naj tankajo strupe v svoje želodce
naj jih napenja od zore do zore,
morda pa postala zima bo mila
in svet bo uvidel ta mesna krmila.
Morda se zavedeli bodo te zmote
a takrat bodo že 150 kilske grozote,
morda in verjetno takrat jim bo žav
saj vedeli bodo da to sem mel prav.
Robert Špilak
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Robert Špilak
- 05. 12. 2009 ob 17:08
- Prebrano 768 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 80
- Število ocen: 5
