V preročišče sem vstopila,

med antične stebre moja

duša se je skrila, potonila

S stropa gledajo me angelci

s puhastimi krili, med njimi

Amor napenja lok in svojo puščico

ljubezenskega uroka usmerja v mladeniča

Ksimenosa.

Le ta je golih, maziljenih prsi, zavit v laneno togo.

Glavo mu krasi venček spleten iz grških 

travniških cvetlic. Zadehti smilj in sivka, rožmarin in vijolica.

Njegove rahločutne oči so kot tolmuni gorja, saj on hrepeni, hrepeni ...

Njegova stegna se oklepajo snežno belega samoroga, 

prsti desnice so prepleteni s kuštravo grivo, z levico

dviga kelih zlat - prepoln vinske te cvetice.

Ena kapljica se prelije in kane mi na prečko

med skrbno počesan mahagonijev slap las.

Počasi, kot v sanjah, se mi približa lepa pitija,

svečenica tega templja.

 Okrog marmorne posode s posvečeno vodo postavlja sveče, jih prižiga, da plamenčki radostno drhtijo v vetrcu sprememb, nato me z žajbljevim svitkom in lovorjem prekadi, mi vtira v roke in obraz dišavna olja vrtnice, jasmina in vetivra. Zahvalim se in ponižno položim pogled k njenim stopalom, a ona segreva čisto zlato in ga zliva v ledeno vodo, da se naredijo nadzemske oblike.

V transu, s pojočim, zvonkim glasom mi pove prerokbe srž:

"Imela boš devet življenj, Amor te bo trikrat prebodel s puščico, srečala boš sorodno dušo, ki je bila s tabo že povezana od začetka časa, ob stvarjenju tega sveta in zopet se bosta našla in se srečevala do konca tega sveta, a čas ne bo poniknil. Večna si. Sledi intuiciji, naredi stvari, ki jih tvoj  zdresirani um drugače ne bi napravil. Stopaj po svoji poti in naredi tisto, kar čutiš, da je prav. Vse travme in prevare bodo pozabljene. Miroljubna razrešitev je možna. Zaupaj zvezdam, luni, plimi in oseki. Živi z ritmi narave. Tvoja duša dvojčica te ljubeče pričakuje. Zopet bosta eno."

Zahvalim se in pitiji podam prstan z rubinom zavit v svileno rutko. V istem hipu Ksimenos na freski pomežikne, samorog poskoči, zahrza in steče proti gozdičku in Amor z zlatimi krilci izstreli puščico Ljubavi.

Kamena Strela