
Prilezel sem iz globine
okoli mene zasika belina
v oči vajene večne teme
ki so z ostalimi čutili preživljale jamo
le tišina mi ne zmoti ušes
saj vlada gori in doli
skale plaho kukajo izpod snežne odeje
koraki se bodo udirali proti dolini
odjuga je prišla
strmine čakajo na mojo napako
na razlog da me potegnejo
na neznano večno pot
udiranje premaguje moja trma
in tisti moji mali škrati
ki me čakajo doma
Ti zmeri tako dobro zadaneš tole podjamanje. Kapo dow.
Dober zaključek!
LpL
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Maks Jamski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!