Kam neki izginejo sanje,

ko se nanje zlije nov dan.

Kam se poskrijejo želje,

celi koši in venci prijaznih besed,

ko ugasnejo svečke na torti.

Kje domujejo prijazne misli,

ko niso na misiji za pomoč nesrečnim.

Kam grejo nasmeški,

ko zlezejo z ust in padejo nekam v prazno.

Kam se skrijejo roke,

ki med plesom grejejo prste na pasu

in točijo dopamin v obe smeri.

Le kam je šla tista glava,

ki so jo srbela ušesa od migetanja zvezd.

elenamaja