
Vabiš me
v toplino objema,
kjer se dvigam,
kjer skoraj verjamem.
Valovi v meni
se penijo,
kot da bom kmalu
smela biti ženska.
Morje
pljuska tvoje ime,
oblizuje bližino,
a jo pustiš
na pol poti.
V tresljajih se izgubim —
v ritmu življenja
ne najdem tebe,
ne rok,
ki bi znale držati moje.
In tako stojim
na pomolu,
polna pene,
polna neizrečenih globin,
ki v senci
tvojih strahov
vidijo le razhod.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!