RESNIČNOSTI NI VEČ
Vsi želimo biti lepi, pametni, popolni, ljubljeni,
kot da bi se vsi skrčili v eno samo ogledalo,
ki ga zgladimo z dlanmi, tresočimi od strahu,
da bi v njem končno našli obraz,
ki bi izžareval tisto neulovljivo privlačnost,
ki jo sami neznamo poimenovati.
Neslutena prihodnost se plazi med nami,
kot vztrajna senca, ki pozna pot
še preden jo uzremo.
Sanje komaj dohajajo naše laži,
da včasih se zdi, da smo si tako blizu,
da nas loči le dih,
ki ga ne upamo izdihniti.
Iščemo odsev v utrinku,
ki nikoli ni pripadal nam,
pa ga vendar stiskamo k sebi,
kot bi lahko iz njegove krhkosti
iztisnili pomen,
ki bi nas obdržal pokonci.
Misli razpadejo v drobce,
ki jih nihče več ne zna sestaviti
in mi se učimo živeti v razpoki
med tem, kar smo
in med tem, kar bi morali biti.
Resničnosti ni več,
ostane le nejasen šepet,
ki ga poskušamo ujeti,
preden se razblini v tišino,
kjer ostanemo sami
s svojimi neizgovorjenimi željami.
zelo lepa izpoved. skoraj temeljni občutek naše generacije. samo kar sem danes v dveh urah videl na cesti (blizu te presnete postaje), bi bilo slišati kot groteska. kot bi na drugih obrazih iskal svoj obraz.
dekle z robcem na ustih, ker jo je udaril pijan fant, tri marice, pijana združba, želja, da bi videl kaj lepega, prijazni vozniki v krožnem prometu, razbitost na atome ..., iz dneva v dan.
so odvrgli kakšno bombo, katere učinkov še ne poznamo?
delavec, ni važno od kod, z nepozabnim napisom na majici, fuck off ...
super.
lp
Miko hvala za komentar. Naslov mi je prišel na misel, ko sem na družabnih omrežjih in na internetnih naletal na razne dezinformacije, ki jih nekateri sprejmejo kot resnico, oziroma verjamejo vsemu kar se napiše, če tudi ni res in je napisano s tem namenom, da nekdo preveri ali bo kdo zagrabil novico in jo širil. Na žalost svetovni mediji so postali takšni, da človek več ne ve kaj je resnica in kaj laž.
lp.
Komentiranje je zaprto!