
OD LJUBEZNI DO USMILJENJA
V sebi nosim kalčke življenja
vsak izmed nas ima isto v sebi
učimo se jih razvrstiti v enakovredne
med njimi naj ne odstopa nobena.
Osvrnil sem se na narode planeta
izgledamo isti smo pač ljudje
pogled v globino čustev med nami
razkrije razno razne želje.
Ne najdemo mreže
ki nakazuje in usmerja v mir
vedno izkoči pohlep in sovraštvo
kar v nas vnaša čustven nemir.
Samo eno čustvo vednno vodi v smrt
ne moremo ga obvladati
zato so nam darovana dodatna čustva
ki jim mora vsak celoti pripadati.
Ona so edini smisel življenja
a mi smo le njihov člen
če se ne držimo njihovih postulatov
bo v našem življenju smrt glavni refren.
Komentiranje je zaprto!