
Laž zlahka pokoplje
obdobja olajšanja –
brez zemlje.
Brez besede
o radosti,
ki nezadržno veni.
In čim več sonca
za sestrice.
Frédéric.
Siti čakajo aplavz
za še nekaj let muzike,
z ostanki etud
poljskega porekla,
za kolero pobeljene,
puste ulice Pariza.
Brez glasbe,
ki lomi prste po tipkah
v obsesiji
limoninega sorbeta.
Za čim več sonca
v zatočišču spovednic,
kjer je ljubezen
do ženske premalo.
Frédéric,
kjer je ljubezen
do življenja premalo
za izgubo.
Za več sonca
in smilj,
z grobno tišino
v objemu
živega peska.
Chopin, Chopin! (George Sand = živi pesek)
Zanimiv pogovor / ples ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!