Življenje
se je naveličalo brati
med vrsticami
in zdaj med njimi sprašuje
nedelja ta večna optimistka
naredi prostor ponedeljku
ki v sobo postavi vedro
cingljanje praznega dna
kot budilka za cel teden
v glavi srečanje z ljudmi
za katere vem
da ne morejo biti tukaj
ne menim se zanje
gledam misel
ki je padla v svet
blato
čas
dež
prehojene ceste
prsti ki so jo obračale
dobila je težo
brez nje ne bi obstala
zato trobimo o regratu, marsovčkih in sivini instead.
lp
Teža misli onkraj regrata �
LpL
Komentiranje je zaprto!
