
odvisnost
je zdaj
zame
kot igrišče
če bi imel
iglo
bi jo zapičil
v možgane,
da bi plaval
nad
vesolje,
imel tekstil namesto plastike
plastika,
ki plava po oceanih,
je še najmanj kar me skrbi
planet je preživel
veliko
hujših stvari
ampak
ta problem v moji glavi
me bo zakopal
kot fosil me bodo odkrili čez 1,000 let
in namesto kosti
bom imel alkohol in železno kri
vse me moti
nič mi ne ugaja
ne spored po televiziji
ne reklame na radiu
razmišljam samo
kako do naslednje steklenice
pa če je delovni dan
ali vikend
saj zdaj
znam skrivati svojo pomanjkljivost
bolje
kot beli tigri skrivajo svojo krvoločnost
ne da se mi
ne da se mi
ne da se mi
prosim,
samo skrij mojo bolezen
samo
skrij mojo bolečino
glej
moj smeh
in vedi
za njim se skriva
vse
najhujše
Vse slabo o tem:
Z alkoholom se spopadam že od 6ga leta. Začelo se je nedolžno, s požirkom rdečega vina. Takrat me je pogledala stara mama in v men videla pošast. Vedel sem, da ni poti nazaj. In zdaj, 30 let kasneje, smo tu, kjer smo.
Jaz sem nekoč imel take in še hujše težave,
no, ker sem se odločil še kaj doživeti
sem svojemu besu odvzel jezo...
Hors odlično
Te razumem, ker...
Nisem daleč proč.
Lepi dan ti želim,Irena
to bo odpadlo samo, stari. problem je samo, da začne spreminjat osebnost. tega ne želiš. predzadnja faza je, ko stojiš pri šanku in kar pičkariš nekaj v tri krasne. (ne vsi). zadnja je ciroza.
ti nisi to.
lp
Komentiranje je zaprto!