
Prava gledališča so in bodo zatočišče
gorečih za umetnost in zvedavih,
pripravljenih na doživetja skupna
s tistimi na odru, ki so res artisti.
Mi zdaj živimo v dvorani virtualni,
na odru pa so tisti, ki igrajo to in ono.
Politiki, elite izhod imajo na vse konce,
kostume jim potrošništvo zapoveduje.
Prihaja 27. marec - praznik gledališča;
žal, tudi tistih, ki gredo se politainment*,
ki kot sirene vabijo volilce v svoje mreže,
volilce, ki ne znajo zreti dlje kot do ekrana.
V vse obči planetarni igri naslineži nemoteno delajo red,
tisti, ki bi lahko ugovarjali in ukrepali molčijo,
mi navadni akterji nemočni besnimo,
ko protestiramo, pa smo obtoženi,
da nas financirajo,
kdo že?
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!