GOVORI, GOVORI
Solze drsijo
vzdolž utrujenih lic.
In roke drhtijo,
ko čaka, vsaj klic.
Boji se tišine,
jo strah je čakanja.
Želi si bližine
in mirnega spanja.
A tukaj je sama,
ker vsi so odšli.
Morda vsaj med vama
še iskra gori?
Če res je, pokliči
jo jutri, ob zori.
Nasmeh ji prikliči;
govori, govori!
.jpg "Nada")
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katarina Ambrož
- 05. 03. 2026 ob 18:25
- Prebrano 67 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 14.12
