
še nekje korakajo pionirji
vihrajo zastave slave
moje mesto ki ga krasi
par čudovitih oči
deček ki jih je izdal
morda iz strahu
morda za košček kruha
vrnili vam bomo imena
vrnili košček sna
med njimi
ki jih je sram tega
da bi prenehali biti brezsramni
vsi vi
nikamor ne greste
ker ničesar ne vidite
tukaj
v grobu
v srcu
Spomnim se teh časov,
"Za domovino s Titom naprej."
Zdaj sem Pionir na enkratni poti do Sebe.
Kot da si lahko svoj le še v grobu ..,. čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!