
Parada planetov
na odru noči -
gosta tišina
nerazumljenih fraktalov.
V poslušanju brez hlastanja
razumeti tišino
kot masko
za razdaljo dotikov,
ki bi hoteli popraviti,
ne pa razumeti.
Verjeti v spomin
je premalo.
Lebdiva v neizrečenem.
Postajava kulisa
za hrup vsega,
ki reže in boža hkrati,
v jutru,
ki ga ni potrebno
razlagati.
Tisuljska princesa.
Mlada kri,
stara kri.
Muzika
pa čaka.
Na osebnem dokumentu je moje ime in priimek z naslovom bivanja, to je eno,
drugo pa če ne vem zakaj sem na tem svetu in kaj naj bi počel, je podobno,
kot bi izgubil spomin...Spomnim se človeka, z alsheimerjem, soseda,
ki me je vprašal kdo sem in kje živim...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!