
Išče glas med drevesi,
pa utihne.
Čaka, da najde zavetje,
med tistimi stenami.
Išče svetlobo na robu gozda,
pa tema zakrije obzorje,
čaka, da jo sama prižge.
Utrujena, sama, obupana,
tišina jo razjeda,
glas pa se krepi,
sliši ga.
Uči se,
da prebudi ga ravno njena tišina.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Nina Babič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!