Že izgnana

še vedno prihaja.

Nepovabljena.

Brez slutnje.

V ciklih,

kot menstruacija.

Brez krčev v trebuhu,

brez glavobola,

namazana z žavbami

tiščanja.

Brez drgeta lega

z nevidnimi skalami

na pljuča.

Z mehkimi zankami

stiska sapnik.

Kot garje

se neopazno zažre

v podkožje.

V bežnih trenutkih,

zakrinkana,

srka pulz,

kljuva vid,

požira sluh,

suši vonj.

Strga kožo

od temena do podplata -

v humus.

Za rožni koren.

Anksa.

fionapanmor