
Če bi vsaj živela v pritličju,
sem pomislil,
ko sem vam pomagal
nesti pralni stroj
v šesto nadstropje.
Dvigala v blokih iz šestdesetih ni.
Če bi vsaj živela v pritličju,
ste pomislili,
ko ste mi zadihani
v zahvalo
prinesli kokosove kocke.
Če bi vsaj živeli v pritličju,
je pomislil sin,
ko mu je z vašega balkona
padla glinena vaza,
ki je bila
poslovilno darilo.
Z družino so se
odselili na Dansko.
Morda bi ostala cela.
Če bi vsaj živeli v pritličju,
so pomislili reševalci,
ko so prišli po vašega moža.
Morda bi minuta prej
zagnala srce.
Če bi vsaj živela v pritličju,
je pomislil vaš pes,
ko se je pri šestnajstih
še zadnjič vlekel po stopnicah.
V ritmu prepiha,
dlake še plešejo
po hodnikih.
Če bi vsaj živela v pritličju,
smo pomislili vsi,
ko ste za razliko
od vaze,
sami skočili z balkona.
Brez poslovila.
Čeprav vemo.
Ne bi ostali celi.
Spraševala sem se, kako se bo pesem končala in me je udarilo....
Odlična.
Nič nas ne reši pred vprašanji; niti dom ni povsem varno zavetje ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Črni Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!