
Ali obstaja kaj lepšega od vas,
kot ste ve in vaš tihi glas?
Ko vas vzamem v roke,
držim cel svet.
V vas so vtisnjene vse daljave, vsi letni časi in veki vekov.
Odpeljete me tja, kamor sama ne bi niti pomislila iti.
Domišljiji pomagate rasti,
V telesu razplemtite strasti.
Ubijete vso negativo,
In me naredite bolj živo.
Upam, da vas nikoli ne zmanjka,
To bi bila nepopravljiva napaka.
zdravo, Dinzli.
tudi jaz ne znam potovati. bolj sem taval po pasivnim krajevima. v mestih pa sem povsod obiskoval pokopališča. res me čudijo dobri potopisi. koliko ljudje vidijo in kaj vse doživijo. na dveh bananah sem lahko prečil tudi po tristo kilometrov. uvidevam počasi, da so največje bogastvo ljudje. v dveh treh stavkih ti pove za veliko knjig tega. tudi to se zgodi.
užival sem ob dnevu kontrarevolucije, ko so vse nob knjige dobile žig odpisano in so v kupih ležale na mizah po knjižnicah. takrat sem se krepko založil.
kaj češ. uporaba ognja je te dni prepovedana.
lp
Zdravo Miko,
tvoje besede so kot knjiga, ki jo skupaj beremo , hvala, da si del tega potovanja.
LpD
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dinzli
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!