VALJHUN

Živim v sanjah na vrhu gore,

le kaj mi oblaki govore?

Krokar kljuje orehovo lupino,

kdo v nebo dovoli si postaviti vprašanje?

Zagrni me, krokar, v temino peruti,

spusti se blisk z oblakov,

črni duh, voda ognja ne pogasi,

kdo drzne si zastaviti vprašanje?

Z levjim srcem na pot se podam,

z mečem opasan skozi nevihto

ponavljam krokarjevo pesem peto,

pri bogovih za mizo obedovati moram,

kdo upa si zastaviti vprašanje?

Pero, razparaj maternico zmajevki,

Valjhun, odreši dušo si 

in povedi ljudstvo ograjeno

na plan, k soncu, k oblakom,

le tako si odgovor pridobimo!

Marko Vitas