Odprem vrata in vstopim.

Doma sem.

Kakšen dan je za mano.

Povem ti o srečanju z mačko,

čeprav vem, da jih ne maraš.

Povem ti, da se ti nenavadno

svetijo oči ob oknu.

Govorim o tem in onem, klepetam.

Slišim smeh s kančkom ironije,

čutim dlan, ki zdrsne prek ramen.

Sedem k mizi in rečem dober tek.

A tvoje telo je težko in mrzlo,

tvoje roke so otrple,

tvoj obraz je prazen, posivel.

Stopim do okna.

Kje je tvoj svetel pogled,

tvoj gromki smeh,

tvoje tople dlani.

Samo v meni.

Z menoj boš odšel.

elenamaja