20260220
Jarem misli
me zategne v looping.
Ne zaklene me v zemljo -
le vpne
v rakovo klecanje,
počasno,
da občutim raskavo
izsušenost prostora,
kako se levi
v razkošje minevanja.
Skuša se skriti
v čivke preteklosti,
ki jih trosi
gensko križanje
južnih noči
s severnimi dnevi.
In prav tam smukne
vame.
S težkimi zvonci
razbija ozvezdja.
Ves volnat
diši po ovčji brezgrehi.
V meni se igra -
razuzdano, brezsramno -
kot da je kožuh
naselila ona-
Lilith,
s prodorno mešanico
violence in ekstaze.
V perju in pisanih trakovih
se križem razkosata
vzhod in zahod,
izrojena v enigmi
obstoja.
Kurent.
Poskakuje, ves volnat,
z ježevko in rogovi,
z jezikom do pasu.
Zvonovje trga
notno črtovje neba
v ločenost -
kjer koža prisluškuje
sencam zgodb,
golost buta strop
navznoter.
Da raskavo
izsušenost prostora
leví
razkošje minevanj.
S težkimi zvonci
razbija ozvezdja.
Super metafora...
Čestitke k pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Sem vesela odzivov in hvaležna za čestitke *-*
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 27. 02. 2026 ob 07:41
- Prebrano 162 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 65