Ujame se v sobi brez oken in vrat,

a jih ne išče.

Sedi v kotu, počuti se ujeto,

a hkrati sprejeto,

med zidovi, ki dihajo njen zrak.

Njihova tišina pomirja dih.

Toplina, tako trda-  a mirna.

Ne vidi sveta, ki jo obdaja.

Sedi v kotu,

med hladnimi stenami preda se zvoku.

Zastrnjena luč zeva vanjo-

 prebudi čisto nov svet.

Odpira se kot knjiga,

v katero se zapisuje nova melodija.

Nina Babič