Ocean
Ne nosi obale
Samo kožo valov
Napeto čez kosti globine

Tam
Polagam besede
Kot note
Na melodijo
Da slišim kako padajo

Njen korak ni hoja
Je razpoka v tišini
Ki počasi postaja pot

Stopi
Ocean miruje
Spomin ostaja
Pravljični metulji
Ne letijo nad cvetovi
Rastejo iz brazgotin

Iz ran
Kjer so nekoč krvavela krila
Zdaj vstaja barva
Dotik ni nežen
Je natančen
Kot prst
Ki najde razpoko med svetovi
In ga zapre

Zlomljen veter
Se ne vrača nazaj
Postaja nekaj
In na tem ptice letijo v temi

Neznano
Se preliva kot vino življenja
Temno
Toplo
Z rahlo grenkobo resnice
In obljubo
Da te bo opilo ravno toliko
Da si upaš ostati

Goli ocean
Še vedno nima oblike
Ampak
V njem nekdo hodi

Matej_Krusic