Še danes spominjam se tistega večera,
ko za roko si me prijel,
si me na plesišče odpeljal,
ter me v ritmu glasbe zavrtel.

Zvezde sijale so za naju,
Luna je mežikala z očmi,
glasba le za naju je igrala,
midva pa sva divjem plesu se predala.

Topel vetrič naju je hladil,
ostri pogledi drugih nama so sledili.
Že v noč prevesil se je sončen dan,
ti pa še vedno bil si nasmejan.

Govoril si, da sem ti všeč,
jaz pa le resnico sem hotela in prav nič več.
Da me ljubiš si vsakomur povedal,
zatrdil, da nobene druge več ne boš pogledal.

Kot naivna punčka vse sem ti verjela,
v temni noči tesno sva se objela.
A ti s sončnim vzhodom si odšel,
pustil upanje, da boš še prišel.

Bila sem ti ljubica za eno noč,
zdaj pa vse bogove prosim za pomoč.
Naj iz moje glave odidejo spomini vsi,
da tebe iz srca izbijem si...

Jerneja