Spiralno stopnišče
1.
Vsemu se nasmeješ,
le ob samem sebi zaječiš
kot staro bukovo drvo
položeno na ognjišče let.
2.
Opazke so neustrezne
nikoli zares nisi opazil
hehetaš se lastnim odzvenom
ki se lesketajo v
zadimljenem zrcalu.
3.
Vse je tako tiho
le moj krvni obtok bobni
v taktu 99.5 farenhajt stopinj...
4.
Srečamo se na drugi strani alp
nekoč in nekje
v raztežaju odprtega dne
in s Kosovelovim vzdihom
z nekaj soli.
Otvoritev pesmi je fenomenalna. Nato je hudomušna, resna in poetsko hrepeneča. Vse to v eni sami pesmi. Koherentno povezano v celoto. Bravo! Užitek prebrat :)
'Kosovelovski vzdihi' bi morala postati maksima za poetsko hrepenenje po resnici in lepoti ...
Pesniški pozdrav :)
Hvala za tako lepo kritiko, Kamena strela. Me veseli, da ti pesem všeč.
Lp
R
Le ob samemu samem sebi zaječiš ...
Hvala Lidija za pozorno oko, sem popravil.
lp
Ris
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: En Ris
- 22. 02. 2026 ob 15:02
- Prebrano 134 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 33.66