VAJA 1
Sonce nad oblaki
Povsod nad prevotljeno zemljo rase
življenje sončno in prepolno smeha,
otroški vrišč nikoli ne preneha
in bela jata kaže nove čase.
Skoz' svetle šipe iščeš blago zase,
veselo se zasučeš v glasbi meha,
sosedine noge niso pregreha,
živimo lepo, kdo bi gledal vase?
A vsi, ki so na dušo pozabili,
pod sabo ne občutijo votline,
ne vedo, da so knapi zanje rili,
iskali premog, našli bolečine,
gradili svet in penzijo dobili.
Ne rečejo – postani knap, moj sine -.
(Pesmi iz premoga/prolog, 1985)
Peter Rezman Perorez
Napisal/a: Peter Rezman Perorez
Pesmi
- 01. 12. 2009 ob 18:11
- Prebrano 923 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 200
- Število ocen: 5