grdobež
včasih jo gledam
kako se hrani s sovraštvom
nimam več moči da bi odšel
pustil hišo
v kateri sem postal ječar
potem bi končno odšla tudi ona
te stene
ti zidovi
risbe in slike
vse to nima smisla
zjutraj odpiram okna
nikogar ni
ki bi bil ječar moje duše
le grdota
postal sem vse
več kot vsem vse
kriv
da ti je odpadla bradavica
veščica moja
in boš umrla od raka
kako lepo
kako fletno
plastični ptiči blaznosti
ki nima vzroka
zaklinjanje
ciganski ponos
blaga
duševna
zaostalost
je rekla skupina
naočnikov in očalnikov
hlipam
to je moje življenje
spim z enim odprtim očesom
zvezan s povodcem za psa
ko moram lulat
ji ližem stopala
poletim
k najoddaljenejši zvezdi
ati
jaz
tvoj ponesrečeni
quasimodo
Našel sem se v njej, jutro in lep dan, Drago.
I veoma zanimljivo, i veoma dobro. Nisam knjiž. kritičar, pa je to samo moj lični doživljaj. BRAVO za ovaj pjesnički uradak!
lpm
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 21. 02. 2026 ob 05:37
- Prebrano 156 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 69.5