Padli glinasti golob
I.
Steber dima se vzpenja po nevidni lestvi.
Zazre podnice v hodniku —
rdeč tolmun obliva njeno skódrano lasišče.
Sede na stopnico pri verandi.
Noge bingljajo v zraku,
členki belo strmijo v rdečo zarjo.
Požene se na nemo pot.
Pete komaj dohiteva,
osat in dračje sta zaklon.
Drhtávica nikakor ne pojenja —
prah z obleke
prekriva
podrastje,
mravlje
in črviče.
II.
Slika,
zazna jo ob sencah pri počitku,
nenehno lomasti po spominu —
ne more se otresti groze.
.jpg "Nada")
Nekaj grozljivega se dogaja v tej pesmi!
... in še mala tipkarska napaka - lomasti
Zanimiva pesem. Prav posebno vzdušje vzbudi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janez Dreu
- 20. 02. 2026 ob 12:59
- Prebrano 77 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 19.84