Stojim na gori,
skrit med skalovjem,
z roko na kamnu
občutim utrip.
Mrzel kamen pod prsti
mi vrača srca bit.

Slap v daljavi se igra
zvok kot zajec
po skalovju odskaklja.
Odskaklja.

Vdihnem globoko,
z roko sežem visoko.
Na vrhu stojim,
ko skupaj z vetrom
svoj zadržani
dih izpustim.

Slap v daljavi se igra
moja misel brzice lovi
duša v vetru oživi
Oživi.

Kavke nad mano
v vetru lebdijo.
Duh tihe gore
naju v vetru drži.
Temen gozd
pod nama leži,
smaragdna reka
pod nama žari,
najina duša
nad vsem tem lebdi.

Tomaž Jevšenak