
Pokažeš obraz,
zrak poči kot steklo.
Skriješ ga,
množica ploska senci.
Pod kožo nosiš skrivnosti,
težje od kamna.
Korak ti merijo tisti,
ki nikoli niso hodili v tvojih čevljih.
Besede padajo
kot droben pesek v oči -
zlahka,
brez odgovornosti.
Preden pokažeš s prstom,
se ustavi na svojem pragu.
Prah je povsod.
Ko ga dvigneš pri sebi,
postane pogled mehkejši.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Nina Babič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!