Na odru pleše lahkotno kot sapica,

gibi so natančni in mehki kot voda.

Prikupna je v svojem nastopu,

ko skuša vse prepričati, da je živa.

Oči se bleščijo, kot bi bile svobodne,

nasmeh pa prikriva drobne sledi ujetosti.

Roke se dvigajo, kot bi želele objeti nebo,

medtem, ko skrito srce hrepeni po prostosti.

Kadar topot korakov za trenutek utihne,

se zdi, da stoji trdno na svojih nogah.

A sleherni gib, skok, zasuk ali obrat

jo brezobzirno opomni kdo vodi igro.

Od daleč se ne vidi, da je pripeta z nitkami.

 Zgolj mrtev predmet je - lepa marioneta.

Ronja