Za hip je ulica utihnila, 

kot da bi svet stopil korak nazaj. 

Roke so našle pot, 

kot jo znajo samo tiste, 

ki so nekoč že držale. 

Ni bilo vprašanj, 

ni bilo 25 let, ki so vmes minila. 

Samo srce ob srcu in

tišina, ki se je razlila,

kot bi se spomin spremenil v dih. 

V tistem stiku

ni bilo ne preteklosti ne prihodnosti. 

Samo prostor,

kjer ljubezen ostane živa, 

tudi ko ljudje odidejo vsak svojo pot. 

In ko sva se spustili, 

je nekaj še vedno ostalo-

ne v rokah, 

ampak tiho zasidrano v prsih, 

kot svetloba ne potrebuje besed. 

Ljubezen je večna.

Okoliščine niso. 

Barby