20260208
Filter 57
Povodec me vleče
k prvinskim vonjem.
Teža neba drezne v sivino,
iščoč sled,
ki diši po domu.
V hiši,
ki so ji rekli dom,
ni bilo boga.
Batin
je bilo na pretek.
Bog
je bil v cerkvi.
Trpečega obraza.
Na oltarju ogenj in meč,
v spovednici drget.
V hiši,
ki so ji rekli dom,
se ni molilo.
Niti za nedeljsko borno kosilo.
Vera je opij,
pijača nikogaršnji greh.
Po hiši,
ki so ji rekli dom,
je smeh redko zaplesal.
Pogosto je pas zapel,
v psovki
na vratih štrik obvisel.
Požirek za požirkom,
kletev na kletev -
čez vse in boga.
V tisti hiši,
modrine kože,
podočnjaki,
nevidne batine
za lom duha.
Pod blazino strah,
v drobnih prsih
prš svetlobe.
V hiši
beseda dom
ni imela boga.
Bil je v cerkvi.
In še vedno je tam -
trpečega obraza,
meč in ogenj
v zlati senci.
V nosnicah Filter 57 -
ozrem se v nebo.
Hiša ne vidi,
smrad ne uduši
skritega napeva,
ki tli.
Ne sprašujem, kdo
niti kaj
vleče ta povodec.
Ni pomembno.
Hodim.
Šele ko se odmaknem od preteklih afektov,
lahko objektivno presojam zakaj sem
deležen takih batin...
"Ni pomembno,
hodim..."
Spomin, ki se šele čez leta lahko postavi na pravo mesto in izvije iz dima ... čestitke k pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 17. 02. 2026 ob 09:51
- Prebrano 156 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 170